FacebookTwitter

Krščanstvo

Krščanstvo, ki je monoteistična religija, je ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa. Pripadniki krščanstva (kristjani) verujejo, da je Jezus božji sin in odrešenik, ki je kot judovski mesija prišel na Zemljo, bil križan, umrl in tretji dan vstal od mrtvih. Na Zemljo je prišel, da bi ljudi rešil njihovih grehov. Krščanstvo se je razvilo na območju današnjega Izraela. Zdaj pa je razširjeno skoraj povsod po svetu in z dvema milijardama pripadnikov je ena največjih svetovnih religij. Simbol krščanstva je križ. V dveh tisočletjih obstoja se je krščanstvo razcepilo na tri večje veje: katolištvo, pravoslavje in protestantizem. Vsaka od teh treh vej se deli na manjše skupnosti, ki jih imenujemo Cerkve (v ožjem smislu). Cerkev v širšem smislu pa zajema vse kristjane na svetu.

 

SVETO PISMO

Kristjani svojo sveto knjigo drugače imenujejo tudi Biblija. Beseda Biblija izvira iz grščine in pomeni “knjige”. Izvira tudi iz druge grške besede “byblos”, ki pomeni papirus.

Zgrajena je iz dveh delov: Stare zaveze in Nove zaveze. Glavni deli Stare zaveze so Postava (zakoni), Preroki in preroške knjige ter Spisi in poučne knjige. Nova zaveza pa je zgrajena iz Evangelijev (dobra novica), Apostolskih del (versko-poučne knjige) in iz Apokalipse ali preroških knjig.

Pogosto se v Bibliji pojavljajo tudi spisi o Jezusovem življenju, ki so skriti in niso priznani s strani kristjanov. Imenujejo se apokrifi.

Razlika med judovsko in krščansko versko knjigo je, da Nove zaveze v Tori (judovska verska knjiga) ni, temveč je samo v Svetem pismu. Judje priznavajo torej samo Staro zavezo, kristjani pa Staro in Novo zavezo.

Biblija je bila do zdaj prevedena v ogromno jezikov. Eden prvih prevodov Svetega pisma pa se je zgodil, ko je bila hebrejska Biblija v grščino prevedena v Aleksandriji med 3. in 1. stoletjem pred Kristusom. Ta prevod so kasneje poimenovali Septuaginta (sedemdeset), češ da ga je izdelalo sedemdeset prevajalcev. Naslednji prevod iz hebrejščine v latinščino se imenuje “vulgata”, kar pomeni splošno, ljudsko in nastal je okoli leta 400. Njegov avtor je Hieronim in to je splošno veljaven prevod za vse kristjane.

 

Biblijo so v evropske jezike začeli prevajati v obdobju reformacije (16. stoletje), katere začetnik je bil Martin Luther. Prvi prevod smo Slovenci dobili z Dalmatinovim prevodom Biblije okoli leta 1584. V razsvetljenstvu pa je Biblijo v slovenščino prevedel Jurij Japelj s sodelavci leta 1784.

Sveto pismo ni le verska knjiga, ampak ima tudi zgodovinski ter kulturni pomen, saj vpliva na razvoj umetnosti, arhitekture, znanosti in književnosti.

 

634599697984331019_religija

Sveto pismo, knjiga krščanstva

 

JEZUS KRISTUS

Angel Gabrijel je oznanil devici Mariji, da bo spočela. Jožef in Marija sta šla v Betlehem, kjer je rodila Jezusa in obiskali so jih pastirji. Angel pa je Jožefu sporočil naj gredo v Egipt, ker je hotel Herod ubiti Kristusa. Zaradi jeze pa je ubil nedolžne otroke v Betlehemu. Ko Herod umre želijo iti nazaj v Betlehem, a gredo zaradi Arhelaja (Herodov sin) v Nazaret.

Med zadnjo večerjo je Jezus skušal svoje učence posvariti pred tem kar se bo kmalu zgodilo. Prosil jih je, naj ohranjajo spomin nanj tako, da tudi po njegovi smrti uživajo kruh in vino. Kruh simbolizira njegovo telo in vino njegovo kri, ki bosta žrtvovana za njihovo odrešenje.

Juda, eden Jezusovih učencev, je izdal Jezusa judovskim verskim voditeljem. Obtožili so ga bogokletstva, kar pomeni nespoštljivo uporabo božjega imena. Rimski upravitelj Poncij Pilat, ki je edini smel izreči smrtno sodbo, se je zbal upora Judov in je popustil njihovemu pritisku. Ukazal je, naj Jezusa križajo; pribit naj bo na križu, dokler ne umre. Hkrati z njim sta bila križana tudi dva razbojnika.

Jezusa so položili v grob, toda tretji dan po križanju so našli grob prazen. Neki verniki so povedali, da so Jezusa videli živega, in razširila se je novica, da je vstal od mrtvih.

 

jezus

Jezus KristusJezusova dela

 

Jezus je izbral 12 učencev (apostolov) in jih začel učiti. Pridobil si je sloves, ker je zdravil bolnike in delal čudeže:

– Pridigal je na Simonovem čolnu in ribiči so nato polovili toliko rib, da so ga začeli častiti,

– Ozdravil je mrtvoudnega,

– Odpustil je grešnici, ker je ljubila,

– Žene, ki je imela 12 let krvotok se je dotaknil in je ozdravela,

– Oživil je dvanajstletno deklico,

– Oživil je Lazarja iz Betanije.

 

Jezus je pogosto učil s pripovedovanjem prilik. To so poučne zgodbe, ki jih je treba razumeti v prenesenem pomenu. Pripovedoval je o semenu in sejavcu, govori o človeku, ki je šel iz Jeruzalema v Jeriho in so ga napadli razbojniki, pripovedoval je o izgubljenem sinu, ki zapravi vse svoje imetje in se nato vrne k očetu, govori o bogatinu ter ubogem Lazarju ter tudi o Farizeju in cestinarju. Vse njegove prilike so kasneje zapisali evangelisti.

 

VEJE KRŠČANSKE CERKVE

Čeprav naj bi obstajala samo ena krščanska cerkev, se je v stoletjih razcepila na številne veje in veroizpovedi. Vsi kristjani trdijo, da so pravoverni, se pravi, v splošnem pomenu, da se imajo za prave vernike, pa tudi da so katoliki, v pomenu, da si prizadevajo deliti svoja verovanja z vsemi ljudstvi sveta. Toda ko se je v 11. stoletju Cerkev razcepila na zahodno in vzhodno, je vzhodna postala znana kot pravoslavna, zahodna pa je prevzela ime katoliška. Nato se je tema poglavitnima vejama pridružila še tretja, ko so se reformatorji v 16. stoletju odcepili od katoliške cerkve. Posledica tega razkola je bil pojav protestantizma. Tako se imenuje zato, ker so to vejo prvotno sestavljali reformatorji, ki so protestirali proti določenim politikam in praksam katoliške cerkve.

Vsaka od teh treh vej se deli še na manjše skupnosti. Cerkve, ki jih s splošno oznako uvrščamo med protestantske, so daleč najbolj raznovrstne. Ocenjujejo, da je bilo na koncu 20. stoletja približno 25.000 protestantskih skupin. Eden od razlogov za tako veliko število protestantskih cerkev je težnja krščanskih skupin – še posebej v Afriki in Južni Ameriki – po ustanavljanju lokalnih cerkev, ki se odcepijo od katerekoli cerkvene krovne organizacije. Druge cerkve so nastale kot posledica razcepa večjih veroizpovedi. Poleg tega je protestantske cerkve težko opredeliti, ker številne temeljijo na teoloških verovanjih, druge pa prepoznamo po slogu vodenja cerkve. Med člani najpomembnejših veroizpovedi so anglikanci, luterani, prezbiterijanci,baptisti in metodisti. Vsi se delijo na različne podskupine.

prenos

Krščanska cerkev

 

DUHOVNIKI, ŠKOFJE TER PAPEŽ

V katoliških, anglikanskih in pravoslavnih cerkvah bogoslužje običajno opravljajo duhovniki. Dolga nagubana duhovniška oblačila so prevzeli po oblačilih iz časov Rimskega cesarstva, ki je bilo zibelka krščanstva. Trd bel ovratnik je mogoče posnemanje ovratnic, ki so jih nosili sužnji, in naj bi pomenil, da je duhovnik božji služabnik. Najvišji dostojanstvenik stolnice in škofije je škof, ki nosi pastirsko palico, podobno palici pastirjev. Spominjala naj bi ga na njegovo dolžnost (skrb za njegove ovce, vernike v škofiji). Škofovsko pokrivalo se imenuje mitra.

Papež pa je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni vodja vseh katoliških Cerkva.

atoliških, anglikanskih in pravoslavnih cerkvah bogoslužje običajno opravljajo duhovniki. Dolga nagubana duhovniška oblačila so prevzeli po oblačilih iz časov Rimskega cesarstva, ki je bilo zibelka krščanstva. Trd bel ovratnik je mogoče posnemanje ovratnic, ki so jih nosili sužnji, in naj bi pomenil, da je duhovnik božji služabnik. Najvišji dostojanstvenik stolnice in škofije je škof, ki nosi pastirsko palico, podobno palici pastirjev. Spominjala naj bi ga na njegovo dolžnost (skrb za njegove ovce, vernike v škofiji). Škofovsko pokrivalo se imenuje mitra.

Papež pa je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni vodja vseh katoliških Cerkva.

 

OBIČAJI

Ljudje so sprejeti v krščansko vero z zakramentom, ki se imenuje krst. Pri nekaterih krščanskih veroizpovedih vlijejo krščencu pri krstu le malo vode na čelo in ga ne potopijo popolnoma v vodo. Pri nekaterih krstijo odrasle vernike, pri večini pa dojenčke. Otrokovi starši in botri, ki so jih izbrali starši, se obvežejo, da bodo otroka vzgojili v kristjana. Pri tem obredu dobi otrok ime, ki je njegovo krstno ime.

Vsi kristjani častijo Marijo, ki jo je izbral Bog za Jezusovo mater. Toda katoliški in pravoslavni kristjani ji pripisujejo še poseben pomen. Verujejo, da bo Marija zanje posredovala pri Jezusu, če bodo molili k njej. To pomeni, da bo njihova priprošnjica pri Jezusu.

Skoraj vsi otroci kristjani hodijo k dodatnem pouku, pri katerem se učijo o svoji veri. To se imenuje verouk. Ko na verouk hodijo okoli 8 let in na koncu opravijo birmo. Z birmo postane posameznik polnovreden član svoje verske skupnosti. Nase prevzame obljube, ki so bile v njegovem imenu izrečene pri krstu; škof položi roke na glavo birmanca in s tem “potrdi” pomoč Svetega Duha pri izpolnjevanju krščanskih dolžnosti v življenju. Starost za birmo ni natančno določena.

Sveti zakrament je v krščanstvu sveto znamenje, ki ga je postavil Jezus Kristus. Zakramenti se imenujejo tudi svete skrivnosti. Po njih Jezus daje pomoč, ki jo imenujemo Božja milost. Zakramente redno delijo škofje in duhovniki, v izjemnih primerih pa jih lahko podelijo tudi verniki. Večina krščanskih Cerkva razume zakramente kot simbol in sredstvo zaveze med Bogom in ljudmi.

Zakramenti uvajanja:

– Sveti krst,

– Sveta evharistija,

– Sveta birma.

Zakramenti ozdravljanja:

– Sveta pokora,

– Sveto bolniško maziljenje.

Zakramenta služenja:

– Sveto mašniško posvečenje,

– Sveti zakon.

 

KRŠČANSKI PRAZNIKI

Kristjani praznujejo veliko manj praznikov, v primerjavi z drugimi etničnimi skupinami. Večina je že pozabljenih zaradi razvoja modernega sveta.

Glavna krščanska praznika sta:

– Božič, radostno slavljenje Kristusovega rojstva, se v zahodnem svetu praznuje 25. decembra, čeprav datum Kristusovega rojstva ni znan. Pravoslavna Cerkev praznuje božič 7. januarja, ker uporablja drugačen verski koledar. Pri božični maši se bere zgodba o Jezusovem rojstvu in kristjani pojejo božične pesmi. Ob tem času se postavljajo jaslice.

– Velika noč, ki je marca ali aprila ter oznanjuje Jezusovo smrt in vstajenje je najpomembnejši krščanski praznik. Dan Jezusove smrti se imenuje veliki petek, ker kristjani verujejo, da je Jezus, ko je sprejel križanje, naredil največje dejanje božje naklonjenosti do človeštva. Verujejo, da je naslednjo nedeljo vstal od mrtvih.

Poleg najpomembnejših krščanskih praznikov (velike noči in božiča) kristjani še posebej slavijo naslednjih enajst glavnih praznikov:

– Marijino rojstvo – mali šmaren, ki se praznuje 8. septembra,

– Povišanje svetega križa, 14. september,

– Marijino darovanje v templju, 21. november,

– Teofanija in Jezusov krst, 6. januar,

– Gospodovo darovanje v templju, 2. februar,

– Marijino oznanjenje , 25. marec,

– Jezusov vhod v Jeruzalem – cvetna nedelja, nedelja pred veliko nočjo,

– Vnebohod, 40. dan po veliki noči,

– Sveta trojica, 50. dan po veliki noči,

– Jezusova spremenitev, 6. avgust,

– Veliki šmaren (Marijino vnebovzetje), 15. avgust.